RUMENI ZOBJE? ODRECITE SE TEM RAZVADAM
Ko govorimo o zdravju naših zob, je vedno bolje preprečiti kot zdraviti. Najboljši način za ohranitev belega in samozavestnega nasmeha je izogibanje uživanju določenih živil in opustitev nezdravih razvad. Prvi korak je seveda ustrezna, natančna in dosledna ustna higena, potrebno pa je tudi vedeti, kaj povzroča rumene zobe in drugo neželeno obarvanje zob.
Zavedati se moramo, da je naravna barva zob zelo individualna. Nekateri lahko imajo bolj rumenkast odtenek zob, drugi rjavkast ali sivkast. Na naravno barvo zob najbolj vplivata dentin in debelina sklenine, ki ga pokriva. Barva se spreminja z leti, tako so npr. mlečni zobje v povprečju bolj beli od stalnih. S staranjem zobje postajajo vedno bolj rumeni, zaradi večje poroznosti zob. Barvo zob takrat določa pod sklenino ležeči dentin, ki je bolj rumen od zobne sklenine. Dejstvo je, da so lahko rumeni zobje bolj zdravi kot snežno beli.
PITJE KAVE, RDEČEGA VINA IN DRUGIH PIJAČ
Dolgotrajno uživanje hrane in pijače z močnimi pigmenti, t.i. kromogenih živil, lahko povzroči precejšno obarvanje zob. Svoje prispevajo tudi kisle pijače, ki načenjajo zobno sklenino in olajšajo barvilom dostop v globje predele. Zobje si je potrebno poščetkati ali splakniti z vodo po uživanju kave, rdečega vina, pravega čaja, coca-cole… Temni pigmenti se prilepijo na površino zobne sklenine, zaradi česar zobje sčasoma potemnijo. V črnem čaju je običajno veliko taninov, ki zobje obarvajo še močneje kot kava.
Dodajanje mleka čaju ali kavi lahko pomaga preprečiti lepljenje pigmentov na zobe, saj se le-ti vežejo na proteine v mleku in pristanejo v našem želodcu. Poleg tega je mleko odličen vir kalcija, ki je pomemben za zdravje naših zob.
UŽIVANJE DOLOČENE HRANE
Vsaka hrana, ki obarva naše prste, bo verjetno obarvala tudi zobe. Živila, bogata z naravnimi barvili so borovnice, rdeča pesa, paradižnikova ter sojina omaka…
Sladkor iz živil bakterijam v zobnih oblogah predstavlja hrano. Če sladkih oblog ne odstranimo, zobje postanejo rumeni. Hkrati se poveča tudi tveganje za nastanek zobne gnilobe.
KAJENJE
Zdravstvenih razlogov za prenehanje kajenja lahko naštejemo veliko, poleg vseh pa lahko dodamo tudi dejstvo, da je tobak glavni krivec za rumene in obarvane zobe. Nalaganje rjavih madežev povzročata nikotin in katran, s katerima so v stiku kadilci.
Posamezniki, ki kadijo ogrožajo lastno ustno zdravje in povečujejo možnost razvoja parodontalnih bolezni. Posledici nenadzorovane parodontalne bolezni sta kronično vnetje dlesni in izguba zobne kosti, kar pripelje do majavosti in izgube zob.
NEUSTREZNA USTNA HIGIENA
Poleg tega, da se izogibamo vsem dejavnikom, ki povzročajo obarvanost zob, je zelo pomembno, da skrbimo za redno ustno higieno – torej ščetkanje zob 2-3 krat dnevno ter vsakodnevno temeljito nitkanje zob. Zapomniti si velja tudi, da je z umivanjem zob po obroku potrebno počakati vsaj pol ure. Nekatera kisla živila lahko po zaužitju zmehčajo sklenino, s ščetkanjem pa lahko tanko plast, ki varuje zobovino, dodatno poškodujemo.
Zraven kozarca rdečega vina ali ob kavi, je priporočljivo popiti kozarec vode, s čimer splaknemo zobe in preprečujemo lepljenje barvil na zobe.
Pri preprečevanju nalaganja zobnih oblog in kamna nam je lahko v veliko pomoč tudi uporaba oralne raztopine po ščetkanju. Za posebno učinkovite so se izkazali izdelki OROXID Z AKTIVNIM KISIKOM pri čemer sta pri raztopinah poznana OROXID® forte oralna raztopina in OROXID® sensitiv oralna raztopina. Mehurčki kisika namreč zlahka prehajajo do težko dostopnih mest pod dlesnijo in pod zobmi, ki jih z uporabo zobne ščetke ne dosežemo ter jih mehanično čistijo. Ker delujejo antiseptično, uničijo slabe bakterije na zobeh in dlesnih in preprečujejo nastanek vnetja. OROXID povzroči oksidacijo obarvanih oblog in njihovo posvetlitev, medtem ko same zobne sklenine ne poškoduje.
NEREDNI OBISKI PRI ZOBOZDRAVNIKU
Zobozdravnik ali ustni higienik s profesionalnem čiščenjem zob odstrani zobne obloge, tako imenovani plak, ki je mehka rumenkasta obloga, ki se nabere na zobeh in zobni kamen, ki ga ne moremo odstraniti doma z zobno ščetko.
Torej kako pogosto moramo k zobozdravniku? Za večino so dovolj že letni obiski, toda tisti, ki so bolj podvrženi boleznim zob in dlesni ter nalaganju zobnega kamna, potrebujejo pogostejše obiske.
Viri:
- Bupa Dental. Whitening: 8 Habits That Can Stain Teeth [Online Oktober 2021]; www.bupadental.com.au
- Alkhatib, Mhd N et al. “Smoking and tooth discolouration: findings from a national cross-sectional study.” BMC public health vol. 5 27. 24 Mar. 2005, doi:10.1186/1471-2458-5-27
PRIPOROČAMO:
OROXID® forte oralna raztopina 