SLAB ZADAH - KAJ GA POVZROČA IN KAKO SE GA REŠITI?

Ste vedeli, da naj bi se s slabim zadahom soočalo kar 25 odstotkov ljudi? Sicer obstaja veliko različnih vzrokov za slab zadah, vendar pa se razlog v večini primerov skriva v slabi ustni higieni. Slab zadah lahko pri človeku povzroči precej sramu, vendar pa je to neprijetnost v večini primerov mogoče precej preprosto obvladovati.

KAJ SPLOH JE SLAB ZADAH?

Slab zadah je najpogosteje posledica prekomernega razmnoževanja bakterij v ustni votlini. Bakterije med razgradnjo zobnih oblog sproščajo žveplene hlape, ki imajo neprijeten vonj. Hrana z močnim vonjem, kot so česen, kava in čebula, lahko slab zadah še poveča. Približno 80-90 % vzrokov za slab zadah izvira iz ustne votline, medtem ko so za preostale vzroke krive sistemske bolezni, kot so želodčne in pljučne bolezni ter jemanje nekaterih zdravil.

UKREPANJE

Najboljša metoda za izboljšanje ustnega zadaha je redna in temeljita ustna higiena. Tako namreč močno zmanjšamo možnost za nastanek kariesa ter bolezni dlesni. Priporočljivo je tudi, da dvakrat letno obiščemo zobozdravnika. Ta bo pregledal našo ustno votlino, poiskal vzroke za slab zadah, svetoval morebitno čiščenje zobnega kamna ter priporočil uporabo določene zobne paste ali oralne raztopine z antibakterijskim delovanjem

VZROKI ZA NASTANEK SLABEGA ZADAHA

  • Tobak: Tobačni izdelki v ustih puščajo značilen vonj. Poleg tega dodatno povečajo možnost za nastanek bolezni dlesni, ki vodijo do nastanka slabega zadaha. 

  • Hrana: Razkrajanje ostankov hrane, ki ostanejo v ustih, lahko povzroči slab zadah.

  • Suha usta: Slina je naravni čistilec naših ust. Med spanjem se naravno pojavijo suha usta, kar lahko povzroči “jutranji zadah“, ki se še poslabša, če spimo z odprtimi usti. Če imamo že po naravi bolj suho ustno sluznico ali pa do tega pride zaradi določenega obolenja, kot je na primer kserostomija (suha usta), se lahko tudi zaradi tega pojavi slab zadah.
  • Neustrezna ustna higiena: Z rednim ščetkanjem in nitkanjem odstranimo vse majhne delce hrane, ki bi se sicer lahko zadrževali v medzobnih prostorih in povzročali slab ustni zadah. Bakterijske obloge lahko postanejo vedno bolj trdovratne, če ne skrbimo za redno in temeljito ustno higieno. Zobne obloge lahko dražijo dlesni in povzročijo vnetje v medzobnih prostorih, kar imenujemo parodontitis. Tudi neustrezno čiščeni zobni aparati so pravo gojišče bakterij, ki lahko povzročijo slab zadah.

  • Različne (popularne) diete: Tudi postenje ali dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov lahko vodita do pojava slabega zadaha. Vzrok za to tiči v razkroju maščob, zaradi katerih nastajajo snovi, imenovani ketoni, ki imajo zelo značilen, nič kaj prijeten vonj.

  • Nekatere vrste zdravil: Določene vrste zdravil lahko zmanjšajo nastanek sline in posledično povečajo intenzivnost slabega zadaha.

  • Obolenja v ustih, nosu ali žrelu: Slab zadah povročajo tudi angina, kronično vnetje mandljev, vnetje žrela ali sinusov.

  • Različne bolezni:  Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je eno tistih obolenj, ki zaradi rednega refluksa želodčne kisline lahko povzroči slab zadah.

KAKO SI LAHKO POMAGAMO?

  • Redno ščetkanje zob: Pomembno je, da poskrbimo za to, da si zobe ščetkamo najmanj dvakrat dnevno, še bolje pa po vsakem obroku.

  • Nitkanje medzobnih prostorov: Z rednim nitkanjem zelo zmanjšamo količino ostankov hrane v medzobnih prostorih. Samo s ščetkanjem namreč s površine zob odstranimo le približno 60 odstotkov zobnih oblog. 
  • Temeljito čiščenje zobnih aparatov in/ali protez: Za vse, kar damo v usta, pa naj bo to zobna proteza, mostiček ali zobni aparat, moramo tudi skrbeti in temeljito čistiti. Z rednim čiščenjem bomo preprečili razrast bakterij in posledično tudi zmanjšali možnost za nastanek slabega zadaha ali celo določenih obolenj zob in dlesni. Pomembno je tudi, da zobno ščetko zaradi podobnih razlogov zamenjamo na dva do tri mesece.

  • Ščetkanje jezika: Bakterije, hrana in odmrle celice se pogosto zadržujejo na jeziku. To je še posebej pogosto pri kadilcih ali ljudeh, ki imajo težave s suhimi usti. V teh primerih je lahko strgalo za jezik v veliko pomoč.

  • Skrb za navlaženo ustno sluznico: Potrebno se je izogibati alkoholnim pijačam in tobačnim izdelkom. Z žvečenjem žvečilnega gumija ali lizanjem bombonov, ki naj ne vsebujejo sladkorja, lahko spodbudimo tvorjenje sline. 
  • Uporaba antiseptične oralne raztopine: Pri težavah s slabim zadahom je v veliko pomoč OROXID® forte oralno pršilo aktivnim kisikom. Ker deluje antiseptično, prepreči širjenje škodljivih bakterij, ki povzročajo zadah. Raztopina ne vsebuje alkohola (alkohol slabo vpliva na ustno sluznico, saj jo močno izsuši), zaradi svoje inovativne sestave pa poskrbi za zdravo ustno sluznico. Inovativna oblika pršila omogoča enostavno uporabo na poti, v šoli, službi ali na potovanjih.

VIRI:

  1. Bollen, C. M., & Beikler, T. (2012). Halitosis: the multidisciplinary approach. International journal of oral science, 4(2), 55–63.
  2. Chomyszyn-Gajewska, M., & Skrzypek, A. (2013). Halitoza–diagnostyka i leczenie [Halitosis–diagnosis and treatment]. Przeglad lekarski, 70(2), 65–68.
  3. Mayo clinic. Bad breath (Online dostop julij 2022) https://www.mayoclinic.org/