SLAB ZADAH - KAJ GA POVZROČA IN KAKO SE GA REŠITI?

Ste vedeli, da naj bi se s slabim zadahom soočalo kar 25 odstotkov ljudi? Sicer obstaja veliko različnih vzrokov za slab zadah, vendar pa se razlog v večini primerov skriva v slabi ustni higieni. Slab zadah lahko pri človeku povzroči precej sramu, vendar pa je to neprijetnost v večini primerov mogoče precej preprosto obvladovati.

KAJ SPLOH JE SLAB ZADAH?

Slab zadah je najpogosteje posledica prekomernega razmnoževanja bakterij v ustni votlini. Bakterije med razgradnjo zobnih oblog sproščajo žveplene hlape, ki imajo neprijeten vonj. Hrana z močnim vonjem, kot so česen, kava in čebula, lahko slab zadah še poveča. Približno 80-90 % vzrokov za slab zadah izvira iz ustne votline, medtem ko so za preostale vzroke krive sistemske bolezni, kot so želodčne in pljučne bolezni ter jemanje nekaterih zdravil.

UKREPANJE

Najboljša metoda za izboljšanje ustnega zadaha je redna in temeljita ustna higiena. Tako namreč močno zmanjšamo možnost za nastanek kariesa ter bolezni dlesni. Priporočljivo je tudi, da dvakrat letno obiščemo zobozdravnika. Ta bo pregledal našo ustno votlino, poiskal vzroke za slab zadah, svetoval morebitno čiščenje zobnega kamna ter priporočil uporabo določene zobne paste ali oralne raztopine z antiseptičnim delovanjem.

VZROKI ZA NASTANEK SLABEGA ZADAHA

Tobak: Tobačni izdelki v ustih puščajo značilen vonj. Poleg tega dodatno povečajo možnost za nastanek bolezni dlesni, ki vodijo do nastanka slabega zadaha.
Hrana: Razkrajanje ostankov hrane, ki ostanejo v ustih, lahko povzroči slab zadah.
Suha usta: Slina je naravni čistilec naših ust. Med spanjem se naravno pojavijo suha usta, kar lahko povzroči “jutranji zadah“, ki se še poslabša, če spimo z odprtimi usti. Če imamo že po naravi bolj suho ustno sluznico ali pa do tega pride zaradi določenega obolenja, kot je na primer kserostomija (suha usta), se lahko tudi zaradi tega pojavi slab zadah.

Neustrezna ustna higiena: Z rednim ščetkanjem in nitkanjem odstranimo vse majhne delce hrane, ki bi se sicer lahko zadrževali v medzobnih prostorih in povzročali slab ustni zadah. Bakterijske obloge lahko postanejo vedno bolj trdovratne, če ne skrbimo za redno in temeljito ustno higieno. Zobne obloge lahko dražijo dlesni in povzročijo vnetje v medzobnih prostorih, kar imenujemo parodontitis. Tudi neustrezno čiščeni zobni aparati so pravo gojišče bakterij, ki lahko povzročijo slab zadah.
Različne (popularne) diete: Tudi postenje ali dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov lahko vodita do pojava slabega zadaha. Vzrok za to tiči v razkroju maščob, zaradi katerih nastajajo snovi, imenovani ketoni, ki imajo zelo značilen, nič kaj prijeten vonj.
Nekatere vrste zdravil: Določene vrste zdravil lahko zmanjšajo nastanek sline in posledično povečajo intenzivnost slabega zadaha.
Obolenja v ustih, nosu ali žrelu: Slab zadah povročajo tudi angina, kronično vnetje mandljev, vnetje žrela ali sinusov.
Različne bolezni: Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je eno tistih obolenj, ki zaradi rednega refluksa želodčne kisline lahko povzroči slab zadah.

KAKO SI LAHKO POMAGAMO?

Redno ščetkanje zob: Pomembno je, da poskrbimo za to, da si zobe ščetkamo najmanj dvakrat dnevno, še bolje pa po vsakem obroku.
Nitkanje medzobnih prostorov: Z rednim nitkanjem zelo zmanjšamo količino ostankov hrane v medzobnih prostorih. Samo s ščetkanjem namreč s površine zob odstranimo le približno 60 odstotkov zobnih oblog.

Temeljito čiščenje zobnih aparatov in/ali protez: Za vse, kar damo v usta, pa naj bo to zobna proteza, mostiček ali zobni aparat, moramo tudi skrbeti in temeljito čistiti. Z rednim čiščenjem bomo preprečili razrast bakterij in posledično tudi zmanjšali možnost za nastanek slabega zadaha ali celo določenih obolenj zob in dlesni. Pomembno je tudi, da zobno ščetko zaradi podobnih razlogov zamenjamo na dva do tri mesece.
Ščetkanje jezika: Bakterije, hrana in odmrle celice se pogosto zadržujejo na jeziku. To je še posebej pogosto pri kadilcih ali ljudeh, ki imajo težave s suhimi usti. V teh primerih je lahko strgalo za jezik v veliko pomoč.
Skrb za navlaženo ustno sluznico: Potrebno se je izogibati alkoholnim pijačam in tobačnim izdelkom. Z žvečenjem žvečilnega gumija ali lizanjem bombonov, ki naj ne vsebujejo sladkorja, lahko spodbudimo tvorjenje sline.

Uporaba antiseptične oralne raztopine: Pri težavah s slabim zadahom je v veliko pomoč OROXID® forte oralno pršilo aktivnim kisikom. Ker deluje antiseptično, prepreči širjenje škodljivih bakterij, ki povzročajo zadah. Raztopina ne vsebuje alkohola (alkohol slabo vpliva na ustno sluznico, saj jo močno izsuši), zaradi svoje inovativne sestave pa poskrbi za zdravo ustno sluznico. Inovativna oblika pršila omogoča enostavno uporabo na poti, v šoli, službi ali na potovanjih.
Prehranske spremembe: Zdrava prehrana je ključna za preprečevanje slabega zadaha. Uživanje živil, bogatih z vlakninami, pomaga spodbuditi slinjenje in odstranjevanje bakterij iz ustne votline. Zelenjava, sadje in celo zeleni čaj so odlična izbira, saj vsebujejo antioksidante, ki pomagajo zmanjšati bakterijske naselbine v ustih. Prav tako je priporočljivo piti dovolj vode, da preprečite suha usta, ki so eden od glavnih povzročiteljev slabega zadaha.

KAKO LAHKO OBVLADUJEMO STRES, KI POVZROČA SLAB ZADAH?

Stres je pogosto prezrt dejavnik, ki lahko vpliva na zdravje ustne votline. Ko smo pod stresom, se lahko zmanjša izločanje sline, kar vodi v suha usta in posledično slab zadah. Sprostitev in obvladovanje stresa sta ključnega pomena za ohranjanje svežega daha.

Tehnike sproščanja

Redno izvajanje tehnik sproščanja, kot so meditacija, joga ali globoko dihanje, lahko pomaga zmanjšati stres in preprečiti nastanek slabega zadaha, ki ga povzroča suha usta. Sprostitev tudi pozitivno vpliva na celotno zdravje, vključno z zdravjem ustne votline.

Vpliv stresa na zdravje ustne votline

Poleg suhega ustja lahko stres poveča tudi verjetnost za nastanek bolezni dlesni, kar vodi v slab zadah. Stres lahko zmanjša učinkovitost imunskega sistema, zaradi česar smo bolj dovzetni za okužbe v ustni votlini. Redno zmanjševanje stresa je torej ključno za ohranjanje svežega daha.

KDAJ OBISKATI ZDRAVNIKA ZARADI SLABEGA ZADAHA?

Slab zadah je pogosto rešljiv z izboljšanjem higiene in prehrane. Vendar pa v nekaterih primerih slab zadah kaže na resnejše zdravstvene težave, ki zahtevajo zdravniško pomoč. Obisk zdravnika je priporočljiv, če slab zadah traja dlje časa, kljub temu da se trudite za ustno higieno, ali če ga spremljajo drugi simptomi, kot so bolečine v ustih, krvavitve iz dlesni ali vročina.

Če slab zadah spremljajo znaki okužbe, vnetja ali bolezni dlesni, je pomembno obiskati zobozdravnika. Prav tako, če opazite nenavadne spremembe v ustni votlini, kot so oteklina, rane ali krvavitve, se posvetujte s strokovnjakom.

Zdravnik lahko opravi temeljit pregled ustne votline, odkrije morebitne okužbe ali druge zdravstvene težave, ki povzročajo slab zadah, in vam svetuje ustrezno zdravljenje. V nekaterih primerih boste morda morali obiskati specialista, kot je parodontolog ali zdravnik, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni dihal.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Kaj povzroča slab zadah?
Slab zadah je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so slaba ustna higiena, bakterije v ustih, bolezni dlesni, suha usta, prehrana (npr. česen ali čebula), kajenje ali nekatera zdravstvena stanja, kot so bolezni srca, diabetes, ali okužbe v ustni votlini. Kaj povzroča slab zadah je pogosto povezano s kopičenjem bakterij, ki proizvajajo neprijetne vonjave v ustih.

Kako preprečiti slab zadah?
Preprečevanje slabega zadaha vključuje redno ščetkanje zob, čiščenje jezika, uporabo zobne niti, ter vzdrževanje ustne higiene. Pomembno je tudi piti dovolj vode, da preprečimo suha usta. Priporočljivo je uživanje zdrave prehrane, bogate z vlakninami, ter zmanjšanje uživanja hrane, ki povzroča slab zadah (npr. česen, čebula). Redno obiskovanje zobozdravnika in preprečevanje bolezni dlesni pomaga pri preprečevanju slabega zadaha.

Kako ustna higiena vpliva na slab zadah?
Ustna higiena je ključnega pomena za obvladovanje in preprečevanje slabega zadaha. Redno ščetkanje zob odstranjuje bakterije in plak, ki povzročajo neprijeten vonj. Čiščenje jezika s strgalom pomaga odstraniti bakterije, ki se kopičijo na zadnjem delu jezika. Prav tako uporaba zobne niti in ustnih vodic pomaga ohranjati svež dah, saj preprečuje nastanek bakterij v težje dostopnih predelih ust.

Kako kajenje vpliva na slab zadah?
Kajenje poslabša slab zadah, saj povzroča kopičenje katrana in nikotina v ustih, kar vodi v povečano rast bakterij, ki proizvajajo neprijeten vonj. Poleg tega kajenje zmanjšuje pretok sline, kar povzroči suha usta, ki prav tako prispevajo k slabemu zadahu. Kajenje lahko povzroči dolgoročne težave z zdravjem dlesni in povzroči kronični slab zadah.

Kakšna je vloga bakterij pri slabem zadahu?
Bakterije so glavni povzročitelj slabega zadaha. V ustih se bakterije razmnožujejo, predvsem v težje dostopnih predelih, kot so jezik, dlesni in prostor med zobmi. Bakterije proizvajajo hlapne žveplove spojine, ki povzročijo neprijeten vonj. Slaba ustna higiena, pomanjkanje rednega čiščenja zob in jezika povečuje rast teh bakterij, kar vodi v slab zadah.

Kaj je halitoza in kako jo zdraviti?
Halitoza je medicinski izraz za slab zadah. Ponavadi nastane zaradi kopičenja bakterij v ustih, vendar pa lahko spremlja tudi druge bolezni, kot so okužbe v ustih, bolezni dlesni ali sistemske bolezni, kot so diabetes ali bolezni jeter. Zdravljenje halitoze vključuje izboljšanje ustne higiene (redno ščetkanje zob, čiščenje jezika in uporaba zobne niti), uporabo ustnih vodic, zdravljenje osnovnega vzroka slabega zadaha (npr. bolezni dlesni ali okužbe), ter spremembo prehranskih navad.

Kako lahko prehrana vpliva na slab zadah?
Prehrana ima velik vpliv na slab zadah. Hrana, kot sta česen in čebula, vsebujejo žveplove spojine, ki lahko povzročijo neprijeten vonj. Sladkorji in predelani ogljikovi hidrati spodbujajo rast bakterij v ustih, kar vodi v slab zadah. Uživanje zdrave hrane, kot so vlaknine, zelenjava in sadje, pa pomaga zmanjšati bakterijske obloge v ustih in izboljša svež dah. Tudi pitje zadostne količine vode pomaga ohranjati ustno votlino vlažno in preprečuje suha usta, ki so povezana z slabim zadahom.

Kakšni so simptomi slabega zadaha?
Simptomi slabega zadaha vključujejo neprijeten vonj iz ust, ki ga lahko opazite vi sami ali pa ga opazijo drugi. Če je slab zadah kroničen, se lahko pojavi tudi občutek suhega ustja, občutljivost v ustni votlini, težave pri požiranju, ali pa lahko spremljajo druge težave, kot so bolečine v grlu ali krvavitve iz dlesni.

Kako ustne vodice pomagajo pri slabem zadahu?
Ustne vodice z antiseptičnim delovanjem lahko pomagajo zmanjšati število bakterij v ustih, ki povzročajo slab zadah. Hkrati pomagajo mehanično čistiti ustno votlino, saj lažje prehajajo tudi do težko dostopnih mest, ki jih z uporabo ščetke ne dosežemo. Pomembno je, da izberete ustno vodico, ki vsebuje sestavine, ki učinkovito delujejo proti bakterijam in so varne za redno uporabo in ne izsušujejo ustne sluznice. Za vsakodnevno, dolgotrajno uporabo so odsvetovane ustne vode s klorheksidinom in alkoholom.

Kako dehidracija vpliva na nastanek slabega zadaha?
Dehidracija je eden glavnih vzrokov za slab zadah, saj vodi do sušenja ustne sluznice in zmanjšanja izločanja sline. Slina je naravna zaščita pred bakterijami v ustih, zato zmanjšana količina sline omogoči bakterijam, da se hitreje razmnožujejo in proizvajajo neprijeten vonj. Z zagotavljanjem zadostne hidracije lahko preprečite nastanek slabega zadaha, saj voda pomaga vzdrževati ustno sluznico in spodbuja proizvodnjo sline.

VIRI:

Bollen, C. M., & Beikler, T. (2012). Halitosis: the multidisciplinary approach. International journal of oral science, 4(2), 55–63.
Chomyszyn-Gajewska, M., & Skrzypek, A. (2013). Halitoza–diagnostyka i leczenie [Halitosis–diagnosis and treatment]. Przeglad lekarski, 70(2), 65–68.
Mayo clinic. Bad breath (Online dostop julij 2022) https://www.mayoclinic.org/

PRIPOROČAMO:

OROXID^® forte oralno pršilo 100 ml