KAJ NAREDITI, KO NAS ZAČNEJO BOLETI DLESNI?

Vnetje dlesni je ena najpogostejših bolezni, s katero se v svojem življenju sreča kar 80 % ljudi. Številka ni zaskrbljujoča samo zato, ker bolezen povzroča težave v ustni votlini, temveč tudi zato, ker vpliva na celotno zdravje. V ustih imamo namreč veliko različnih mikroorganizmov, ki se lepijo na zobe in dlesen in ki jih z vsakodnevnim pravilnim čiščenjem zob odstranjujemo in s tem preprečimo nastanek mehkih zobnih oblog. Če zob ne očistimo redno se hitro razvijejo vnetje in boleče dlesni, ki lahko napredujejo v globlja obzobna tkiva. Preberite, kako prepoznamo poškodovane in vnete dlesni in kako ukrepati.

Vnetje dlesni je posledica slabe ustne higiene

Glavni vzrok za vnetje dlesni je slaba ustna higiena. Ob uživanju hrane se med zobmi in dlesnimi ves čas nalagajo zobne obloge oz. plak, ki jih odstranimo z rednim ščetkanjem in nitkanjem. V kolikor za ustno higieno ne skrbimo redno, okrog zoba v obzobnem žepu začnejo razmnoževati bakterije. Ko je količina teh bakterij prevelika, se organizmu poruši obrambna sposobnost, pojavi se vnetje dlesni oz. gingivitis. Gingivitis se pojavi zelo hitro, že nekaj dni po opustitvi ustne higiene.

Čeprav so za vnete dlesni največkrat krive zobne obloge, pa to ni edini dejavnik, ki vpliva na zdravje dlesni. Med dejavniki, ki vplivajo na nastanek vnetja zob so tudi stres, kajenje, pomanjkanje vitaminov (predvsem vitamina C), nekatere bolezni, neprilegajoče zobne plombe, ukrivljeni zobje in dedne lastnosti. Zaradi hormonskih sprememb imajo pogosto težave z vnetjem ustne votline tudi nosečnice.

Kako prepoznate, da gre za vnetje?

Zdrave dlesni so bledo rožnate barve in čvrste na otip ter nikoli ne krvavijo. Pokazatelj, da nekaj ni vredu, je največkrat krvavenje dlesni med ščetkanjem.

Med najpogostejšimi znaki vnetja dlesni so:

  • krvaveče dlesni ob ščetkanju,
  • občutljive ali boleče dlesni ob dotiku,
  • otečene dlesni,
  • ustni zadah, ki kljub ščetkanju ne izgine,
  • gnoj med dlesnijo in zobmi,

bolečina, katere izvor ni obolel zob, temveč vnetje dlesni

Če opazite katerega od zgoraj opisanih simptomov, si lahko najprej pomagate sami z boljšo ustno higieno in pripravki za lajšanje vnetja. Še preden se pojavijo hujše bolečine, je priporočljivo obiskati zobozdravnika.

Kdaj obiskati zobozdravnika?

Da je stanje resno, se ponavadi zavemo prepozno. In če temu prištejemo še čakalne dobe pri zobozdravniku, se vnetje dlesni hitro lahko razvije v hujši potek bolezni. Če ob izboljšanju ustne higiene bolečina ne izgine v dveh tednih, je priporočljivo obiskati zobozdravnika. Obisk zobozdravnika je nujen tudi, če bolečina postaja intenzivnejša, če so prisotni še kakšni drugi bolezenski znaki, če dlesni krvavijo vedno bolj, če se pojavijo bolečine zaradi katerih ne spite ali se težko prehranjujemo, če se vam premikajo zobje, če vas pesti slab zadah in okus v ustih.

Zobozdravnik bo ob pregledu preveril boleče dlesni in ustno votlino ter po potrebi opravil rentgensko slikanje zob. Glede na poškodovane dlesni vam bo predpisal antibiotik ali ustrezno zdravljenje. Vsekakor je priporočljivo zobozdravnika obiskati najmanj enkrat letno, tudi v primeru, da nimate težav z zobmi.

 

Kako si lahko pomagate sami?

Prvi korak pri zdravljenju bolečih dlesni je izboljšana ustna higiena. Kljub bolečinam in krvavenju je zobe treba čistiti dvakrat dnevno z mehko zobno ščetko, priporočljiva je tudi uporaba zobne nitke in medzobne ščetke. Z rednim ščetkanjem boste odstranili zobne obloge in preprečili bakterijam, da se še naprej razmnožujejo.

Pri bolečih dlesnih:
● vedno uporabljajte le mehke zobne ščetke, ki jih je treba redno menjati (trde zobne ščetke lahko poškodujejo dlesni, kar stanje le še poslabša);
● usta spirajte s toplo slano vodo, s čimer boste upočasnili razmnoževanje bakterij v ustni votlini in pomagali zmanjšati vnetje;
● se izogibajte se kisli, pekoči in trdi hrani, ki povečuje draženje, povzroča bolečino in podaljšuje celjenje;
● uporabite oralno raztopino iz lekarne ali specializirane trgovine, ki dokazano pomaga pri blaženju vnetja ter pospešujejo regeneracijo poškodovanih dlesni. OROXID® forte oralna raztopina se uporablja kot pomoč pri vnetnih stanjih v ustni votlini. Namenjena je preprečevanju in lajšanju bolezni obzobnih tkiv, kot so npr. razdražene, krvaveče in vnete dlesni. Pomaga pri lajšanju gingivitisa, parodontitisa, poškodb dlesni zaradi posegov, kot je na primer puljenje zob;
● v primeru hudih bolečin si lahko pomagate s protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili. Če bolečina ne izzveni v doslednem času, obiščite zobozdravnika.

Nezdravljeno vnetje vodi do resnih zdravstvenih težav

Če gingvitisa ne zdravimo pravočasno, lahko napreduje v resnejšo obliko bolezni dlesni, imenovano parodontalno bolezen ali »parodontozo«. Ta povzroči poškodbe tkiva in kosti, ki podpirajo zobe, kar lahko vodi do izpadanja. Poleg tega lahko bakterije iz vnetih dlesni vstopijo v krvni obtok, kar povečuje tveganje za resnejše zdravstvene težave, kot so bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen in težave z dihalnimi potmi. V skrajnih primerih lahko nezdravljeno vnetje dlesni vpliva na celotno telo in prispeva k kroničnim vnetnim stanjem, zato je redna ustna higiena in zgodnje zdravljenje ključnega pomena za preprečevanje resnih zdravstvenih težav.

Gingivitis in parodontalna bolezen sta povezani stanji. Od enega do drugega je več faz. Vnetje dlesni je začetna faza in je običajno posledica nabiranja zobnih oblog na površini zob. Te obloge so sestavljene iz bakterij, ki povzročajo draženje in vnetje. Gingivitis je reverzibilen proces, kar pomeni, da se lahko z ustrezno ustno higieno in odstranitvijo zobnih oblog dlesni vrnejo v zdravo stanje. Če gingivitis v tej fazi ni ustrezno zdravljen, se lahko vnetje razširi globlje v tkiva, ki podpirajo zobe. Ko bakterije in toksini iz zobnih oblog prodrejo pod rob dlesni, začnejo uničevati vezi in kost, ki držijo zobe v čeljusti. Sčasoma se med dlesnijo in zobom razvijejo parodontalni žepi, ki se poglabljajo, ko se bolezen napreduje. V teh žepih se nabirajo še večje količine bakterij, kar vodi do nadaljnjega vnetja in izgube kosti. Če parodontalna bolezen napreduje, se lahko pojavi huda izguba kosti, ki podpira zobe, kar povzroči, da se zobje začnejo majati in lahko celo izpadejo. V tej fazi je zdravljenje zapleteno in pogosto zahteva kirurške posege za obnovitev izgubljenih tkiv in funkcije zob.

Gingvitis lahko kaže na druge zdravstvene težave

Da so zobje in ustna votlina pokazatelj splošnega zdravja, je znano že dolgo. In čeprav so vnete dlesni največkrat posledica slabe ustne higiene, pa lahko kažejo na nekatere druge zdravstvene težave. Med njimi:

● bolezni srca in ožilja,
● sladkorno bolezen,
● Sjögrenov sindromom – kronično avtoimunsko boleznijo, ko telo napade solzne žleze in žleze slinavke ter povzroči suhe, pekoče oči in suha usta,
● osteoporozo,
● revmatoidni artritis,
● ledvične bolezni,
● prezgodnji porod pri ženskah, ki imajo težave z dlesnimi.

Kaj obsega dobra ustna higiena?

Ko slišimo besedo ustna higiena, najprej pomislimo na umivanje zob. Seveda je to osnova, vendar še zdaleč ni vse, kar obsega ustna higiena. Poleg rednega ščetkanja vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto, ki vsebuje fluorid je tu še čiščenje medzobnih prostorov z zobno nitko ali medzobno ščetko in čiščenje jezika. Novi trendi v ustni higieni zajemajo uporabo izdelkov z aktivnim kisikom. Spiranje ustne votline 2x dnevno z OROXID® forte oralno raztopino dokazano nadzoruje razrast bakterij ter odlaganje zobnih oblog in kamna. Zaradi novega mehanizem delovanja lajša gingivitis, kronično parodontozo ali periimplantitis, saj:

  • preprečuje nalaganje bakterijski zobnih oblog: mehurčki kisika mehanično očistijo tudi težko dostopna mesta pod dlesnijo in med zobmi.
  • zmanjša obseg vnetja in okužb: deluje antiseptično, prodre skozi biofilm ter odstranjuje patogene bakterije, ki povročajo okužbo.
  • lajša in preprečuje krvavenja dlesni.
  • spodbuja obnovo poškodovane ustne sluznice: aktivni kisik pozitivno vpliva na mikrofloro v ustni votlini.

Ustna higiena obsega redne obiske pri zobozdravniku, pa tudi uživanje zdrave prehrane in izogibanje škodljivim razvadam, ki vplivajo na zdravje zob (uživanje sladkorja, kajenje, uživanje kislih pijač ipd.).