KARIES – NAJPOGOSTEJŠI VZROK ZA OBISK ZOBOZDRAVNIKA

Ustrezna skrb za naše zobe je eden od temeljev za vzpostavitev splošnega zdravja. Karies še vedno predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov na področju ustnega zdravja. Izraz karies izhaja iz latinske besede “caries”, ki pomeni decay, zato mu pravimo tudi zobna gniloba.

KARIES IN POVEZAVA Z USTNO HIGIENO

Zadnji podatki Nacionalne raziskave o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije, ki sta jo leta 2019 izpeljala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Stomatološka klinika UKC Ljubljana, kažejo, da si le 70 odstotkov odraslih redno – vsaj dvakrat dnevno – čisti zobe. Glede na omenjene podatke ni nič nenavadnega, da samo 60 odstotkov odraslih svoje ustno zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. 

Karies je ena najstarejših in najpogostejših bolezni pri ljudeh. Glavni razlog nastanka so obloge bakterij na zobeh – tiste, ki jih nismo dobro ali pravočasno odstranili. V naši ustni votlini najdemo kar 600 do 2000 različnih vrst bakterij. Vrstna sestava se v primeru kariesa spremeni, saj se poveča število mutans streptokokov in laktobacilov. Te bakterije razgrajujejo ogljikove hidrate, npr. glukozo, fruktozo in saharozo, pri čemer nastanejo zelo škodljive kisline, ki raztapljajo zobno sklenino. Tem bakterijam pravimo tudi “kariogene bakterije“. 

KATERI SO VZROKI NASTANKA KARIESA?

Glavni dejavniki tveganja za karies so slaba ustna higiena ter uživanje sladkih pijač in sladkarij kakršni koli obliki. K nastanku kariesa v zelo veliki meri prispevajo tudi lepljiva hrana ter žvečilni gumiji s sladkorjem. 

Nekateri ljudje imajo večje tveganje za zobno gnilobo. Vzroki so lahko:  

  • pomanjkanje sline (zaradi jemanja nekaterih zdravil in bolezni), 
  • premalo fluorida, 
  • daljša izpostavljenost sladkorju, npr. dojenčki in malčki, ki pijejo iz flaške; še posebej, če jo dobijo pred spanjem, 
  • oblika zob, nekateri zobje imajo več jamic, kjer zastaja hrana, zato se tam karies pojavi hitreje.

KAKŠNI SO ZNAKI ZA ZOBNI KARIES?

V zgodnji fazi se kaže kot spremenjena barva sklenine – pojavi se bel madež, brez prisotnosti bolečine. Ob pravočasnem ukrepanju lahko karies ustavimo in ni potrebno vrtanje zoba. 

V nasprotnem primeru karies napreduje in opazimo lahko:

  • luknjico na sklenini, ki je temne oziroma rjavkaste barve,  
  • zobobol, 
  • občutljivost zob na sladkarije, vroče ali mrzlo, 
  • nastanek abscesa (gnojnega žepa), ki povzroči bolečino, otekanje obraza in vročino, 
  • kadar karies prodre do zobnega živca, je potrebno koreninsko zdravljenje. 

JE KARIES NALEZLJIV?

Da, gre za infekcijsko bolezen. Patogene bakterije lahko prenašamo iz ust v usta preko sline, preko starša na otroke, s poljubljanjem. Zato je pomembno, da uporabljamo vsak svoj jedilni pribor ter nujno uporabljamo ločene zobne ščetke.

KAKŠNI SO NAČINI ZDRAVLJENJA KARIESA?

Nujen je obisk zobozdravnika. Ta se bi glede na stanje odločil med:  

  • preventivno uporabo zobnih past s fluoridi kot osnovni preventivni ukrep proti kariesu  

Nastanek kariesa najenostavneje in najučinkoviteje preprečujemo z dvakratdnevnim ščetkanjem z zobno pasto s fluoridi. Zobno pasto le izpljunemo in ne izplakujemo z vodo. 

Starši naj otroku pričnejo ščetkati zobe z zobno pasto, ki vsebuje fluoride, takoj po izrasti prvega zoba. Za otroke priporočamo uporabo zobne paste s fluoridi v koncentracijah in količinah, ki jih priporoča EAPD. Starši naj  odmerjajo priporočene količine zobne paste ter otroku pri ščetkanju zob pomagajo in nadzorujejo ščetkanje vsaj do starosti 7 let. 

  • zobne zalivke 

Z zobno gnilobo (kariesom) prizadeta trda zobna tkiva zobozdravnik odstrani do zdravega tkiva. Pri tem nastalo votlino (kaviteto) zapolni z zobno zalivko. 

  • koreninsko zdravljenje 

Kadar pride do vnetja ali odmrtja zobnega živca, je zob potrebno zdraviti. Odmrtje zobnega živca in sprememba barve zoba je lahko posledica določene poškodbe (udarca), ponavadi pa je vzrok v močnem napredovanju kariesa. 

  • ekstrakcija (puljenje zoba)  

Primerna le v najtežjih primerih, ko poškodovanega ali gnilega zoba ni mogoče popraviti. Zobozdravnik običajno nadomesti zob z  namestitvijo mostička ali implantata.

KAKŠNA JE PREVENTIVA?

  • redno ščetkanje zob z zobno pasto s fluoridom, 
  • redno čiščenje zob z nitko ter uporaba strgala za jezik, 
  • zdrava izbira hrane, omejitev živil in pijače z visoko vsebnostjo sladkorjev in škroba , 
  • izogibanje kajenju, 
  • redne kontrole pri zobozdravniku, 
  • uporaba ustne raztopine, ki pomaga pri mehaničnem čiščenju zob ter hkrati deluje anitseptično. Novi dokazi potrjujejo učinkovitost izdelkov OROXID® sensitiv oralne raztopine z aktivnim kisikom pri vzdrževanju ustne higiene in zdravih dlesni. Zaradi svojih mehaničnih lastnosti in sproščanja kisika v obliki blagega penjenja, blagodejno vpliva na mikroolje ustne sluznice in selektivno odstranjuje škodljive anaerobne bakterije. Izboljšuje tudi rezultate ustne higiene pri ljudeh z ortodontskimi nepravilnostmi, ki otežujejo normalno ustno higieno. Ker ne vsebuje alkohola in klorheksidina, se lahko uporablja vsakodnevno, dolgotrajno pri odraslih in otrocih. 

 

Viri:

  1. Domen Kanduti, Petra Šterbenk, Barbara Artnik. Uporaba fluorida in njegov vpliv na zdravje. Zdrav Vestn. 2016; 85: 348–53 
  2. Medline Plus. Tooth Decay [Online dostop Maj 2022]; https://medlineplus.gov/  
  3. Barbara Artnik, Martin Ranfl, Jona Blatnik, Anja Magajna, Katja Rostohar. USTNO ZDRAVJE ODRASLIH (2019). Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ljubljana, 2020 
  4. Lapanje, Aleš, Rijavec, Tomaž (2019). Mikrobiota ustne votline. Farmacevtski vestnik, volume 70, issue 2, str. 150-161.